Kultura in energetska učinkovitost na Avstrijskem Koroškem

LAS loškega pogorja je organiziral ogled dobrih praks na Avstrijskem Koroškem. Udeleženci so se sprehodili skozi Gmünd, mesto kulture, poslušali strategijo občine Beljak pri zagotavljanju trajnostnega razvoja ter spoznali projekt ponovne vzpostavitve mokrišča ob Osojskem jezeru.

Kultura in okolje sta bili temi letošnje ekskurzije, ki jo je 28. maja organiziral LAS loškega pogorja.  Na ekskurziji nas je spremljal dr. Štefan Merkač, ki je tekom ogledov tudi prevajal iz nemščine v angleščino.

Energetska učinkovitost občine Beljak

V Občini Beljak nas je sprejela Ursula Lackner, ki je na občini zadolžena za spremljanje in uresničevanje strategije trajnostnega razvoja. Predstavila nam je ključna področja,kjer se občina trudi izboljšati svojo energetsko učinkovitost za čim višjo uvrstitev na lestvici e5. Na lestvici se med seboj primerjajo energetsko najbolj učinkovite občine v Avstriji in tudi celotni Evropi. Ključnega pomena za napredek je postavitev premišljene strategije trajnostnega razvoja z ustreznimi ukrepi. Z ukrepi se zagotavlja uresničitev strategije, ki ostaja nespremenjena. Pomembno pa je tudi, da si za njeno uresničevanje nekdo prizadeva in povezuje akterje v prostoru. Ukrepi se med seboj dopolnjujejo in njihovi rezultati vplivajo drug na drugega, poleg tega pa niso takoj vidni, zato je potreben čas in vztrajnost.

Gmünd – mesto kulture

V Gmündu nas je sprejelo društvo, ki skrbi za kulturni razvoj tega srednjeveškega mesta. Najprej smo se sprehodili skozi mesto in obiskali galerije, da smo dobili občutek, kaj mesto ponuja in kakšna je izkušnja posameznika, ki pride v Gmünd na dogodek ali spoznavanje kulture. V mestu se nahajajo številne galerije, odprte delavnice in ateljeji ter skupaj s številnimi dogodki, ki se odvijajo tekom poletja, ponujajo obiskovalcem številne možnosti za kulturno udejstvovanje. Po ogledu je sledila predstavitev projekta preoblikovanja mesta v kulturno destinacijo. Mesto danes gosti preko 200.000 obiskovalcev medtem, ko šteje le dobrih pet tisoč prebivalcev. Skupaj z vsemi dogodki na leto ustvarijo preko 4 milijone dohodka. Z nudenjem ustreznih nastanitev, ateljejev in drugih prostorov ter poslušanjem želja je Gmünd postal privlačen za umetnike, ki prihajajo ustvarjat in razstavljat. 

Obisk v Gmündu smo zaključili s kosilom v gradu Alte Burg, kjer se prav tako postavljajo umetniške razstave, odigrajo gledališke predstave, kabareti in odvijajo literarni in drugi umetniški dogodki.

Naravo-varstveni projekt mokrišče 

Na poti proti Sloveniji smo se ustavili še ob Osojskem jezeru. Peter Krameter  nam je predstavil projekt ureditve mokrišča Bleistätter Moor. Nekdanje mokrišče so izsušili za namene kmetijstva sedaj pa to območje nazaj poplavljajo. Gre za edinstven tovrsten naravovarstveni projekt v Avstriji in pa verjetno tudi širše. Projekt je že zaključen, vendar je mokrišče  potrebno vzdrževati in spremljati. Predvsem je potrebno spremljati nivo podtalnice, ki bi lahko poplavila širše območje, kar pa predstavlja nevarnost sosednjim kmetijskim površinam in naselju ob mokrišču. V ta namen so postavili protipoplavne pregrade in črpalke, ki ob dvigu nivoja podtalnice črpajo vodo nazaj v mokrišče.

Veliko novega smo slišali predvsem spoznali izkušnje projektov in različne načine, s katerimi so se ideje uresničile. Upamo le, da se bo kakšna zgodba ujela tudi v našem okolju.

Srečanje čebelarjev v Mežiški dolini

V okviru projekta sodelovanja Med-O-Vita, v katerega so vključeni Čebelarsko društvo Škofja Loka, Loški muzej Škofja Loka, Društvo Sožitje in Razvojna agencija Sora, je potekalo srečanje čebelarjev. Dvodnevno srečanje je vključevalo tudi 2. praznovanje Svetovnega dneva čebel.

Srečanje čebelarjev se je v Mežiški dolini pričelo v petek, 17. maja 2019, z uradno predstavitvijo rezultatov projekta ter nadaljevalo v soboto, 18. maja 2019 s praznovanjem Svetovnega dneva čebel.

Z območja LAS loškega pogorja so se dogodka “Večer pod Kozolcem” v petek, 17. maja,  udeležili predstavnica Loškega muzeja Škofja Loka, predsednik Čebelarskega društva Škofja Loka, ter predstavnici Razvojne agencije Sora in LAS loškega pogorja. LAS Mežiške doline in partnerji z njihovega območja so v predstavili svoje rezultate projekta. Najprej so naj sprejeli pri čebelnjaku na Piglu, kjer nas je sprejel predsednik Čebelarskega društva Ravne na Koroškem  in nam predstavil delovanje društva ter nove pridobitve projekta. Pozdravila nas je tudi direktorica A.L.P. PECA, Viktorija Barbič ter podžupan Aljaž Verhovnik.

V Mežici smo se sprehodili po učni čebelarski poti ter ogledali muzejsko zbirko Čebelarske družine Mežica. Tudi v Mežici nas je sprejel in spremljal župan g. Dušan Krebla. 

Program se je zaključil na Prevaljah, kjer je sledil strokovni del srečanja s predstavitvami apiterapije, zeliščnega vrta in vlivanja čebeljega voska. Predsednik Čebelarskega društva Rudi Vogel je predstavil aktivnosti učnega centra na Prevaljah. Viktorija Barbič je predstavila rezultate in aktivnosti projekta. Pozdravil pa nas je tudi podžupan Prevalj Boštjan Gorenšek. 

V soboto, 18. maja 2019 pa je potekalo srečanje ob praznovanju Svetovnega dneva čebel. Izmed partnerjev na projektu Med-O-Vita so se srečanja udeležili člani Čebelarskega društva Škofja Loka.

Zbor članov Društva za razvoj slovenskega podeželja

15. redni zbor članov Društva za razvoj slovenskega podeželja se je letos odvijal v Škofji Loki. LAS loškega pogorja je pomagal pri organizaciji zbora ter skupaj z društvom financiral izvedbo.

Društvo za razvoj slovenskega podeželja vsako leto organizira redni zbor članov, letošnji že 15. po vrsti je potekal v Škofji Loki in LAS ga je pomagal organizirat ter delno sofinanciral. V začetku je zbrane pozdravila tudi predsednica LAS loškega pogorja Ivica Rant, jim zaželela dobrodošlico in uspešno delo še naprej. Poudarila pa je tudi to da se je Društvo za razvoj slovenskega podeželja oblikovalo prav v Škofji Loki.

Člani so na rednem zboru obravnavali poročilo in delo v letu 2018 ter prihajajoče aktivnosti v 2019, dotaknili pa so se tudi problematike črpanja sredstev za CLLD projekte. V nadaljevanju dneva je sledi posvet Lokalnih akcijskih skupin, kjer so najprej predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavili nekaj aktualnih novosti in dogodkov, ki se bodo izvedli v letošnjem letu ter problematiko označevanja projektov.

Člane pa smo za konec popeljali še na ogled Rokodelskega centra DUO in Kreativnega centra Kreativnice.

Obisk partnerjev projekta InnoVET

LAS loškega pogorja se je predstavil partnerjem Regionalne razvojne agencije BSC Kranj, ki sodelujejo v projektu InnoVET. Predstavniki različnih institucij so nas obiskali v okviru 3-dnevnega gostovanja v Sloveniji, kjer so določen del časa namenili tudi ogledom dobrih praks. Z veseljem smo se odzvali povabilu in jih sprejeli tudi na našem območju.

V sredo 20. marca je Regionalna razvojna agencija BSC Kranj pripeljala svoje projektne partnerje iz projekta InnoVET na ogled loškega območja in ogleda dobrih praks. Obisk je bil v okviru njihovega delovnega obiska v Sloveniji, kjer so med drugim obiskali še Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled in Hotel Astoria, Biotehniški center Naklo, Coworking center Kovačnica, Šolski center Škofja Loka ter Rokodelski center DUO in Kreativnice v Škofji Loki.

Na začetku srečanja jim je direktor Razvojne agencije Sora, mag. Jurij Bernik predstavil agencijo in delovanje ter katera področja delujejo pod njenim okriljem. V nadaljevanju se jim je predstavila tudi pisarna LAS še posebno projekti, ki so izbrani na javnih pozivih LAS ter projekti sodelovanja. Gosti so izkazali zanimanje za izvedba samih javnih pozivov ter še posebno kdo se prijavlja in na kakšen način se projekti oblikujejo. Pri vsebini samih projektov pa so bili presenečeni koliko različnih projektov izvajamo ter tudi vsebina samih projektov. 

Na koncu se je izkazalo, da bi lahko srečanje bilo daljše. Skupina je bila zanimiva prihajali so iz različnih evropskih držav ter različnih institucij, iz Francije so bili predstavniki Union Nationale des Maisons Familiales Rurales d’Education et d’Orientation,  Federation des MFR et IREO de la Reunion, Sol et Civilisation in IFOCAP, iz Belgije predstavniki Office Francophone de la Formation en Alternance,  iz Islandije predstavniki Verkmenntaskolinn a Akureyri, med njimi pa so bili tudi predstavniki Lokalne akcijske skupine Napoca Porolissum iz Romunije.

Za konec so si ogledali še Rokodelski center DUO in Kreativni center Kreativnice, kjer jim je Petra Plestenjak najprej prikazala izdelavo modela za škofjeloški kruhek, nato pa so imeli delavnico izdelave malega kruhka.

 

Obisk Lokalne akcijske skupine iz Romunije

Dobre prakse LAS loškega pogorja so vzbudile zanimanje LAS v Romuniji, ki so nekaj dni posvetili spoznavanju projektov in značilnosti našega območja z željo po morebitnem sodelovanju.

LAS loškega pogorja je med 11. in 14. marcem 2019 gostila LAS Tara Gugulanilor iz zahodne Romunije. Obisk smo začeli s spoznavanjem njihovega in našega delovanja, delitvijo izkušenj ter podobnosti in razlik v delovanju lokalnih akcijskih skupin. Za LAS Tara Gugulanilorje to prvo programsko obdobje, financirajo pa se le iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Sprejeli smo jih v pisarni LAS loškega pogorja, kjer so se srečali s predsednico Ivico Rant in direktorjem Razvojne agencije Sora, mag. Jurijem Bernikom. V kratkem posvetu, ki je sledil so spoznali delovanje LAS loškega pogorja in projekte, ki se izvajajo v programskem obdobju 2014-2020 in tudi dobre prakse, ki so se izvedle v preteklosti na katerih se zgodbe gradijo naprej. Predstavniki romunskega LASa so nas seznanili z sistemom LASov v Romuniji in na kakšen način delujejo njihovi projekti. Pri njih razpisujejo javne pozive posebej za javni in zasebni sektor ter imajo več manjših projektov. Projekti sodelovanja pa so se pri njih ravno začeli in trenutno so v 1. fazi, saj imajo dvo-fazne prijave projektov sodelovanja.

V kratkem času so si ogledali rokodelsko dejavnost v Škofji Loki, Domače kotičke v zadružni trgovini na Trati, projekt sodelovanja Med-O-Vita pri čebelarskem domu v Brodeh ter 2 primera dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Možnosti so odprte za delitev izkušenj in idej. Romunija je še ohranila veliko rokodelskega znanja, ki med ljudmi živi, prav tako pa je kmetijstvo na območju LASa še zelo tradicionalno. Odšli so zadovoljni z novimi idejami za svoje območje in morebitne skupne projekte.

Predstavitev projekta v Državnem svetu

Uspešen projekt Lokalna hrana v šole se je predstavil svetnikom v Državnem svetu kot dober primer na kakšen način se lokalno pridelana hrana vključuje v javne institucije.

V ponedeljek, 11. marca 2019 je v Državnem svetu potekal posvet z naslovom ‘Ekološko + lokalno = idealno, kjer se je podrobneje pogledalo načine kako lokalna ekološka hrana lahko pride na jedilnike vrtcev, šol in bolnišnic. Na posvetu so se iskali predlogi in rešitve, ki bi vodili k povečanju lokalne, ekološke proizvodnje ter tudi spodbujali povpraševanje in zalaganje še posebno javnih zavodov z lokalno pridelano hrano.

Projekt Lokalna hrana v šole je bil izbran kot primer dobre prakse, saj so partnerji v projektu povezovali ponudnike lokalno pridelane hrane s šolami in na ta način stremeli k povečanju lokalne proizvodnje z uvajanjem šolskih malic iz lokalne hrane. V  Državnem svetu sta projekt predstavila direktor Razvojne agencije Sora mag. Jurij Bernik in dr. Janez Benedičič iz podjetja P-ino, inovacije in razvoj podeželja.

V okviru projekta Lokalna hrana v šole so se oblikovale kratke oskrbovalne verige, ki so direktno povezale šole z lokalnimi ponudniki. Skupaj s kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom so se oblikovale šolske malice, ki so zadostile tako kvaliteti kot tudi cenovnim okvirom. 11 Osnovnih šol oziroma podružničnih šol je sodelovalo pri izvedbi pilotnih šolskih malic.

Odziv na projekt in aktivnosti je bil pozitiven in v tem duhu upamo, da se bo vzpostavljeno sodelovanje med šolami in lokalnimi ponudniki nadaljevalo tudi po končanem projektu.

Uspešno pridobljena 2 projekta sodelovanja

Lokalna akcijska skupina LAS loškega pogorja, ki deluje pri Razvojni agenciji Sora, je na 4. javnem razpisu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobila dodatnih 186.827 eurov sredstev za izvedbo dveh projektov na temo čevljarstva in kolesarstva na celotnem Škofjeloškem območju.

V  februarju 2019 se bili znani rezultati 4. javnega razpisa Agencije za kmetijske trge za razvoj podeželja. Od vseh prijavljenih projektnih idej so bili na  javnem razpisu na nivoju celotne Slovenije odobreni le 4 projekti sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami, od tega sta med njimi tudi 2 projekta, ki jih je s partnerji prijavila Lokalna akcijska skupina loškega pogorja.  Škofjeloško območje je tako pridobilo 186.827 eurov dodatnih sredstev za izvedbo projektov Domače in umetnostne obrti- dediščina in sodobnost ter E-nostavno na kolo. Oba projekta se bosta začela izvajati med marcem in aprilom letos, zaključila pa  konec leta 2020. Gre za odličen rezultat dobro pripravljene projektne dokumentacije in nagrada za vse partnerje pri snovanju ideje in oblikovanju projektnih vlog.

Žiri v novih čeveljcih

Čevljarska razstava v Muzeju Žiri; Foto: Klemen Razinger

Z aprilom se bo v Žireh začela odvijati nova  čevljarska zgodba. Kraj z bogato obrtniško tradicijo, kjer so v začetku 20. stoletja številni mojstri  izdelovali čevlje, in kjer se je kasneje ustanovila tovarna čevljev. Danes čevljarsko tradicijo in identiteto kraja med drugimi predstavljajta podjetje Alpina in čevljarska delavnica AK Alojz Karner.

Partnerji z območja LAS loškega pogorja, Aleš Kacin, Občina Žiri in Razvojna agencija Sora so pridobili 99.955 eurov sredstev za izvedbo projekta Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost. S projektom se bodo stkale zgodbe med podjetjem Alpina in delavnico AK Alojz Karner. Izmenjala se bodo znanja med tradicionalnim in industrijskim načinom izdelave obutve. Vzpostavil se bo predstavitveni prostor o razvoju čevljarstva skozi čas in pomen za kraj ter oblikoval turistični program z značilno čevljarsko malico. Delavnica AK Alojz Karner bo razvijala tradicionalno izdelavo obutve iz naravnih materialov temelječem na dediščini izdelovanja obutve ter uvajala nova spoznanja o anatomiji človeške noge in sodobnega oblikovanja  obutve. Znanja o čevljarski obrti na Žirovskem bodo tudi ustrezno dokumentirana. S projektom Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost se nadgrajuje turistični potencial ter ohranja dediščina čevljarstva v Žireh in v širšem Škofjeloškem prostoru.

Foto: Sandi Bertoncelj

Kolesarska pot po Gorenjskem

Število kolesarjev se iz leta v leto povečuje, vse več posameznikov si tako predstavlja preživljanje svojega prostega časa. Potrebe po enotni označitvi kolesarskih prog so bile  že prepoznane, vendar pa postavljena infrastruktura pušča prostor za nadgraditev in ureditev poti, ki so kolesarjem prijazne. Občine Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane in Žiri ter Razvojna agencija Sora so s projektom E‑nostavno na kolo pridobila 86.800 eurov sredstev za ureditev kolesarskih poti s kolesarju pomembnimi storitvami. Pomemben del projekta  je ozaveščanje in spodbujanje  ljudi k večji uporabi kolesa tako v rekreativne namene kot vsakdanjega prevoznega sredstva do delovnega mesta.

Na kolesarskih poteh se bodo postavila postajališča s stojali za kolesa, servisnimi stebrički, e-polnilnico za električna kolesa in počivališča z mizami in klopmi. Projekt predvideva tudi nabavo e-koles. V skladu s potrebami kolesarja se bo prilagodila ostala turistična ponudba, prepoznale se bodo lokacije in ponudniki, ki bodo svojo ponudbo prilagodili potrebam in zahtevam kolesarjev. Celotno omrežje kolesarskih poti, skupaj s počivališči in ponudniki, pa bo zbrano v elektronskem zemljevidu. Z ureditvijo in opremljanjem že obstoječih kolesarskih poti bo projekt pripomogel k vzpostavitvi turistične ponudbe, k promociji kolesarstva in trajnostne mobilnosti ter  promociji Škofjeloškega  območja kot kolesarske destinacije.

Lep zaključek leta tudi za LAS loškega pogorja

LAS loškega pogorja uspešno zaključuje leto 2018 s prvimi izvedenimi projekti. Rezultati so že vidni na terenu in nedvomno jih boste v decembrskem vzdušju opazili. V letu 2019 pa so na vidiku že novi projekti.

S koncem leta smo tudi v LAS loškega pogorja pri vodilnem partnerju Razvojna agencija Sora, pogledali na leto 2018, ki je bilo zelo uspešno. Končali so se 4 projekti, hkrati se izvajajo projekti Marejne, Vključevanje mladih s posebnimi potrebami v šole, Igrifikacija mest in Impresije Škofjeloškega ter projekta Med-O-Vita in Odprta vrata kmetij, ki povezujeta območje občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri s partnerji iz Slovenije in Hrvaške.

Izdelki blagovne znamke Babica in Dedek, naravni izdelki škofjeloških hribov v promocijskih omari

Rezultati projektov Med-O-Vita in Marejne že vidni na terenu. Pri gostinskih ponudnikih na Škofjeloškem, so v Gostilni pri Boštjanu, Gostišču pri Župan, Gostilni Pr’ Sedmic, Gostišču Tolc, Gostilni na Vidmu, Gostišču pri Zalogarju in Dvorcu Visoko v promocijsko prodajnih omarah-marejnah na voljo lokalno pridelani izdelki v prenovljeni blagovni znamki Babica in Dedek, naravni izdelki škofjeloških hribov.

Omenjeni gostinski ponudniki so dobro prepoznali potencial projekta Marejne. V Gostišču Tolc želijo svojim gostom pod sloganom Sorško domače malo drugače ponuditi čim več lokalno pridelane hrane, pripravljene na malo drugačen način, kot smo ga vajeni. »Ker na naši ekološki kmetiji ne zmoremo sami pridelati vsega, kar potrebujemo in uporabljamo pri pripravi naših jedi, smo se odločili za sodelovanje v projektu Marejne, ki združuje lokalne pridelovalce in gostince,« je povedal Primož Pintar. Dodal je: »Hkrati si želimo, da bi gostje lahko del kulinarične ponudbe škofjeloškega hribovja odnesli s seboj nazaj v domovino kot spomin na bivanje pri nas.«

V Brodeh pri Čebelarskem domu se je preko projekta Med-O-Vita postavila učna čebelarska pot, ki je namenjena promociji in ozaveščanju o pomenu čebel, še posebno kranjske sivke. Učna pot je odprta za obiskovalce in si jo je možno pogledati. Gre za enega izmed redkih primerov tovrstne predstavitve čebelarstva na Slovenskem, ki si svoje mesto še kako zasluži. Poudariti. Omeniti je potrebno tudi izredno angažiranost prostovoljcev v Čebelarskem društvu Škofja Loka pri izpeljavi projekta, ki je v tovrstnih projektih še kako potrebna.

V novembru se je zaključil 5. javni poziv, ki daje novo motivacijo za nove projekte v letu 2019. Več o delovanju LAS loškega pogorja in projektih pa si lahko preberete na spletni strani www.las-pogorje.si. Vsem želimo lepe praznike in dober začetek v novem letu 2019. Naj bo polno kreativnih idej in zagona za njihovo uresničitev.

Dobre prakse v južni Italiji

Konec oktobra je Društvo za razvoj slovenskega podeželja organiziral strokovno ekskurzijo na jug italijanskega škornja, v območje Lokalne akcijske skupine Capo Santa Maria di Leuca. Skupaj s 17 slovenskimi LASi se je ekskurzije udeležil tudi LAS loškega pogorja.

LAS Capo Santa Maria di Leuca ima dolgo tradicijo. Oblikoval se leta 1991 in je bil vključen v vsa programska obdobja, tako, da ima kar nekaj izkušenj. Namen obiska je bil tako spoznati način delovanja  LASa  v Italiji, videti primere dobrih praks ter dobiti ideje za projekte doma.

LAS Capo Santa Maria di Leuca pokriva gospodarsko bolj šibko območje 100 občin. Vsaka občina se ob začetku programskega obdobja odloči ali želi biti vključena v razvoje strategije ali ne. Tako se LAS vsako programsko obdobje osredotoči na manjša območja. Od ustanovitve se je število od 8 ustanovnih članov povečalo, in danes šteje 118 članov.

Filozofija ki ji sledijo je povezovanje glavnih akterjev v regiji, da med seboj sodelujejo in delujejo kot ena povezana celota po področjih.

Razvojna strategija vključuje 3 glavna področja razvoja: turizem, kmetijstvo in obrt. Zavedajo se, da posamezne točke niso dovolj, da bi se razvile v turistične atrakcije, zato želijo nastopati na trgu skupaj kot ena celovita turistična destinacija. S projekti povezujejo kmetijstvo in obrti s turizmom.

Ogledali smo si številne primere tako s področja turizma, rokodelstva, pridelave hrane in migracij. Lastniki Agro turizmov so uspešno poleg kmetijske dejavnosti uvedli tudi dopolnilno aktivnost, ki jim daje dodano vrednost. Vsaka od kmetij je svoje prednosti znala izkoristiti na prav način in razviti produkt, ki ga lahko trži. Največ med njimi je takih, ki nudijo prenočišča in gostinske storitve.

Rokodelska delavnica in Tricase Arte Ceramica Branca, kjer izdelujejo in prodajajo različne keramične izdelke. V delavnici so stalno prisotni mojstri, ki  izdelujejo nove izdelke ali izvajajo izobraževanja. Včasih pa gostijo tudi večje skupine in jim predstavijo  in razkažejo svoje prostore. Delavnica Arte Ceramica Branca je bila vzpostavljena preko programa LEADER. Njen cilj je ohraniti rokodelsko znanje in za regijo značilne poslikave. S projektom jim je uspelo vzpostaviti samostojno delavnico, ki se financira s prodajo izdelkov ter izobraževanji.

Gianferrante Agritourism Farm je primer kako se je stara utrdba prelevila v manjši hotel s kapaciteto za 28 nočitev. Na kmetiji ponujajo tudi aktivnosti kot so priprava testenin, delo na vrtu ali z domačimi živalmi. Vzpostavili so sistem prečiščevanja odpadnih voda in osveščajo tudi glede odnosa do okolja. S sistemom za čiščenje odpadnih voda zagotavljajo, da voda večkrat zaokroži po posestvu in se izrabi v maksimalni meri.

Del nastanitev Terra di Leuca Farmhouse je v prenovljenem župnišču, ki je  postal dodatna dejavnost poleg pridelovanja oljčnega olja. Stavba, ki je zgodovinskega pomena je tako dobila novo namembnost in »živi dalje«. Hkrati pa njena uporaba pomeni tudi stalno obnavljanje in vzdrževanje. Kulturna dediščina je del turistične ponudbe kraja in doprinaša k razvoju območja. Tu velja omeniti tudi sedež LASa Capo Santa Maria di Leuca, ki se prav tako nahaja v stari obnovljeni zgradbi v središču starega mestnega jedra Tricase. Zgradbo so obnovili, ohranili njeno bistvo in izgled  ter ji dali novo uporabo.

Sante Le Muse Tourist farm je zgodba mlade domačinke, ki se je po šolanju v Rimu odločila za vrnitev domov in začela razvijati potenciale svojega kraja. Na njeni kmetiji lahko najdemo marsikaj od pujskov, želv do njiv, kjer gojijo različno zelenjavo. Kmetija ponuja kreativno izražanje, saj stene stavb krasijo lepe poslikave različnih obiskovalcev, ki so na kmetiji preživeli dalj časa. V sadovnjaku lahko najdemo zelenico s knjižnico, izvajajo pa se tudi delavnice za otroke.

Essentia del Salento je znamka Emanuela De Gaetanija, ki je najprej gostom v svoji restavraciji ponujal domače likerje. Povpraševanje ga je spodbudijo k registraciji dejavnosti in povečanju proizvodnje. Danes svoje produkte izvaža v različne države po Evropi. Njegova ponudba pa poleg izdelkov in gostinskih storitev vključuje tudi prenočišča. Pri predelavi sadja stremijo k polni izrabi in čim manj odpadkom, zato ponudba obsega tudi različne marmelade.

LAS Capo Santa Maria di Leuca predvsem manjše investicije združuje v zaključene enote, ki tako na območju pustijo svoj pečat. Osredotočili so se na omenjena tri področja in v tej smeri nadaljujejo svoj razvoj.

Zelo veliko namenijo tudi sami promociji. Na povezavi je dostopen promocijski video območja LASa.  Prihod obiska iz Slovenije so napovedali celo na svoji spletni strani in ostalih socialnih omrežjih. Sprejeli so nas predsednik LASa mag. Rinaldo Rizzo in direktor LASa dr. Giosue Olla Atzeni. Srečanje je bilo tudi medijsko podprto s strani lokalne televizije, posnetek si lahko ogledate na povezavi, kjer je Goran Šolster podal izjavo kot predstavnik Društva za razvoj slovenskega podeželja.

LASu Capo Santa Maria di Leuca je predvsem uspelo povezati upravičence v projektih, pridobiti podporo lokalnih oblasti in ustvariti pripadnost do samih projektov in razvoja območja. Na nek način so tudi sami priznali, da so čez dolga leta sodelovanja postali že družina.

Objavljen 5. javni poziv LAS

LAS loškega pogorja s prihodom jeseni odpira nov javni poziv. S 3. oktobrom 2018 se je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja razpisalo 210.000,00 € za projekte, ki stremijo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja in prinašajo pozitivne učinke za okolje in prebivalce na Škofjeloškem območju.

Javni poziv bo odprt do 16. novembra. Podrobnosti javnega poziva so na voljo na tej povezavi, prav tako pa tudi vsi obrazci ki jih morate ob prijavi oddati.