LAS VIPAVSKA DOLINA

Erik Bačar in Polona Klančnik

d(r)oživetje / šola peke z naravnim kvasom

Kontakt: e- naslov: info@drozivetje.si; FB: https://www.facebook.com/erik.bacar in https://www.facebook.com/drozivetje; WEB: https://www.drozivetje.si; IG: https://www.instagram.com/sourdoughexperience/

D(r)oživetje je šola peke z naravnim kvasom. Ustanovitelja sta Polona in Erik, velika entuziasta peke z drožmi. Nihče od njiju ni po izobrazbi pek, vendar so jima treningi, izkušnje in ogromno prebrane literature, ter ogromno zavrženega testa prinesli bogato znanje, ki pa ga ves čas nadgrajujeta. Njuna želja je, da bi se nekega dne govorilo o kruhu, tako da ne bi bilo treba dodati, da je narejen z drožmi brez industrijskega kvasa. O kruhu, kot so ga pekli naši predniki. Vsi se dobro zavedamo, da ne samo kruh, ampak vsa hrana prihodnosti, je hrana preteklosti.  Tako vsak na svojem koncu Slovenije mesita kruh za svojo družino. Zanju je pomemben okus in proces fermentacije, s katerim dobimo hranljivo vrednost testa, naj si bo to kruh ali sladica, krekerji ali potica. Polona rada preizkuša proces fermentacije v sladicah, Erik pa ugotavlja, kateri kruh je najboljši za k dotični jedi. Sodelujeta z največjimi strokovnjaki, od znanstvenikov, pekov ter strastnih ljubiteljev na področju prehrane, njuni somišljeniki so Dr. Lea Lukšič, Claudio Perrando, Primož Lavre, Andrej Jamnik, Suzana Kranjec, Gorazd Kranjc in še mnogi drugi. V šoli gostita različne ljudi, tako domače kot tuje predavatelje, ki znanje delijo in ga širijo. Izjemno bosta vesela, če se jima pridružite na njunem potovanju.

   

 

Marta Pipan – dopolnilna dejavnost na kmetiji

Kontakt: Planina 62, 5270 Ajdovščina; Tel.: +386 (0)5 364 25 84; GSM: +386 (0)31 846 271; e-naslov: pipan.marta@siol.com

W: http://www.vas-planina.si/si/pipan.php; FB: https://www.facebook.com/Kmetija-PIPAN-1417479898505698/

Ko vas pot zanese na Planino pri Ajdovščini, se ustavite ob cerkvi, kjer najdete kmetijo Pipan. Kmetija je zaradi umeščenosti v samo vaško jedro ohranila pristnost in domačnost. Marta Pipan se z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji – peko kruha in peciva – ukvarja že od leta 2008. Težko se je bilo odločiti in začeti, danes pa je s svojo dejavnostjo zadovoljna. Dela ima dovolj, kupci so prepoznali kakovost njenih izdelkov in se redno vračajo. Dopolnilna dejavnost ne omogoča le preživetja družine, temveč ohranja tudi tradicionalno kmetijstvo. V krušni peči na tradicionalen način pečejo različne vrste kruha: bel, črn, ajdov, koruzni, ržen in pirin. Pečejo tudi potice. Kruh, ki zadiši iz njene krušne peči, obložijo tudi  z domačo salamo, vratovino in panceto, dodajo pa še paleto mlečnih izdelkov. V ponudbi kmetije so še odlični domači sadni sokovi in vino. Vse to vam postrežejo v lično urejeni degustacijski sobi.

Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini  

Kontakt: Planina 100, 5270 Ajdovščina; GSM: + 386 (0)51 398 293 – predsednica Vilma Česen; e-naslov: drustvogospodinj@gmail.com

FB: https://www.facebook.com/drustvogospodinj/

Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini povezuje dekleta in žene na vasi ter si prizadeva razgibati kulturno in družabno življenje na robu med Vipavsko dolino in Krasom. V društvu želijo mladim rodovom prenesti sporočilo in kulturo naših dedov in babic, zato v sodelovanju z dramsko skupino ustvarjajo vsakoletne etnološko obarvane prireditve. Vsako leto pripravijo dramsko igro, s katero obujajo stare vaške običaje. Leta 2005 je društvo izdalo knjigo kuharskih receptov z naslovom »Da ne bi pozabili …«, kasneje pa so deseto obletnico delovanja proslavile z novo knjigo kuharskih receptov in običajev »Da ne bi pozabili II«. Od takrat so posneli tudi več filmov o življenju na vasi. Organizirajo razne kuharske tečaje in tečaje ročnih del, redno se udeležujejo tekmovanj, na njih pa še bolj redno pobirajo nagrade. Sodelujejo in predstavljajo se na sejmih po Sloveniji, ob koncu leta pa s strokovnimi izleti družijo prijetno s koristnim.

LAS LOŠKEGA POGORJA

Rokodelski center DUO Škofja Loka (RAS)

Kontakt: Mestni trg 34,  4220 Škofja Loka; T: +386 (0)4 51 12 460 in+386 40 769 521; e -naslov: rokodelskicenter@visitskofjaloka.si

Povezave: www.centerduo.eu; https://www.facebook.com/cduo.skofjaloka; https://www.instagram.com/rokodelskicenter/

ROKODELSKI CENTER DUO ŠKOFJA LOKA – ZALJUBLJENI V USTVARJALNOST

Rokodelstvo je bilo na Škofjeloškem in širšem Gorenjskem od nekdaj prisotno in dobro razvito. Od sredine 15. stoletja je škofjeloško območje na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju življenja močno zaznamovalo cehovstvo. Rokodelstvo in obrt sta pripomogla, da je Škofja Loka že v srednjem veku postala upravno in obrtniško-trgovsko središče celotnega loškega ozemlja, hkrati pa eno najrazvitejših mest v slovenskem prostoru. Danes vez med bogato rokodelsko preteklostjo in ustvarjalno sedanjostjo predstavlja Rokodelski center DUO Škofja Loka. Njegovo poslanstvo je predvsem ohranjanje bogate rokodelske tradicije na Gorenjskem, prenos rokodelskih znanj in njihova nadgradnja, pisana na kožo sodobnemu načinu življenja. Najdete nas v starem mestnem jedru Škofje Loke, kjer si lahko ogledate rokodelske razstave, po principih pravične trgovine kupite rokodelske mojstrovine ali pa se udeležite različnih rokodelskih delavnic in tečajev z našimi mojstri rokodelci in mojstricami rokodelkami.

 

 

 

 

 

 

 

Alpina Žiri

Kontakt: Strojarska ulica 2, 4226 Žiri; T: +386 (0)4 51 58 282; e-naslov: polona.erzen@alpina.si

Povezave: www.alpinashop.si; https://www.facebook.com/alpina.fashion/; 
https://www.facebook.com/Peter-Kozina-115028793208909/; https://www.facebook.com/alpina.sport/

Alpina z združevanjem tradicije, bogatega čevljarskega znanja, dediščine, ljubezni do čevljarstva in strogim pogledom, usmerjenim v prihodnost, izdeluje prvorazredne izdelke, o katerih govori ves svet: najboljša obutev za tek na smučeh, prvi ogrevani smučarski čevlji, ergonomsko zasnovana pohodna obutev in funkcionalna modna obutev, ki v enem paru združuje vse anatomske zakonitosti za dobro počutje in izboljšano zdravje. Pod svojo streho združuje profesionalce različnih področij, ki z inovativnimi rešitvami razvijajo obutev za sodobnega uporabnika športne in modne obutve.

Aleš Kacin, čevljarska delavnica AK Alojz Karner

Kontakt: Bedrih 27, 4226 ŽIRI; T:+386 (0) 31 697 939; e-naslov: hello@alojzkarner.com

IG: @aleskacin

V delavnici AK Alojz Karner izdelujemo čevlje po meri in v celoti ročno, po starih metodah. Žirovski čevljarji so bili od nekdaj znani po izdelavi močnih in trpežnih čevljev. Lokalno tradicijo, ki se je z globalizacijo tekstilne in obutvene industrije skorajda povsem izgubila, nadaljuje ustanovitelj delavnice Aleš Kacin, arhitekt, oblikovalec in vnuk čevljarja Alojza. Obrtnemu znanju, ki ga je pridobil od deda in izpopolnjeval pri domačih in tujih mojstrih, dodaja sodobno, v arhitekturi in oblikovanju navdahnjeno premišljenost in svetovljanski značaj. Vsak par čevljev je narejen v sodelovanju z naročnikom in predstavlja rezultat ohranjene modrosti ter brezčasne elegance.

Klekljarsko društvo Cvetke Žiri

Kontakt: Tanja Mlinar; T: 040 425 120; e-naslov tanja.mlin@gmail.com

Klekljarsko društvo Cvetke je bilo ustanovljeno leta 2004. Njegovo poslanstvo je ohranjanje in promocija ene najbolj žlahtnih in najstarejših umetnosti na Žirovskem. Zavedamo se, da brez negovanja starih vrednot in kulturne dediščine tudi sedanjost in prihodnost nimata pravega leska. Društvo nosi ime po klekljani rožici, cvetka imenovani, ki simbolizira jabolčni cvet. Šteje preko 100 klekljaric in klekljarjev iz Žirov in tudi iz drugih krajev po Sloveniji. Društvo organizira tečaje klekljanja za odrasle in strokovne ekskurzije. Članice in člani društva sodelujejo na razstavah po Slovenji in v tujini in se udeležujejo klekljarskih tekmovanj. Krona naše dejavnosti pa so tradicionalni Slovenski klekljarski dnevi v Žireh. V zadnjih aprilskih in prvih majskih dneh tanke bele niti združijo klekljarice, klekljarje in vse, ki imajo čipke radi. Tedaj vse poti vodijo v Žiri. Društvo je kot eden od nosilcev enote Klekljanje slovenske čipke umeščeno v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije http://nesnovnadediscina.si/sl/register/klekljanje-slovenske-cipke.

LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM

ČIPKOLITA, Mojca Brezavšček s.p.

Kontakt: e – naslov: hello@cipkolita.com; spletna stran:www.cipkolita.com; FB: www.facebook.com/cipkolita; IG: www.instagram.com/cipkolita; spletna trgovina: www.etsy.com/shop/Cipkolita

Mojca Brezavšček prihaja iz dežele Pivških presihajočih jezer, po izobrazbi je univerzitetna diplomirana inženirka agronomije. Ima svoje podjetje Čipkolita, kjer združuje oboje, izobrazbo in ustvarjanje. Rada ima nasmeh, sonce, cvetoče travnike, regratove lučke, milne mehurčke, mavrične barve, jutro, življenje in ustvarjanje. S svojim ustvarjanjem želi podariti vse to, kar imam najrajši, in vam pomagati, da nasmehe podarite tudi drugim. Pod imenom Čipkolita ustvarja unikatne izdelke, kot so lesene ročno vezene broške, ročno izdelane voščilnice, albumi, različni zvezki in okvirčki. Verjame v lepoto in izvirnost. Lesena ročno vezena broška LUNIN CVET: Na Pivškem se skrivnostno pojavlja in izginja 17 presihajočih jezer. Legenda pravi, da polna luna prinaša dež, posledično se pojavijo jezera in rože zacvetijo. Po navdihu jezer so nastale lesene ročno vezene broške, kjer nit pronica skozi cvet kot voda skozi tla.

Tina Renko

Kontakt:  e-naslov: info@mimma.si; FB:facebook.com/punckemimma; spletna stran:https://mimma.si; IG: www.instagram.com/mimmadolls

Tina Renko, ki izdeluje punčke iz blaga imenovane mimme, je že od nekdaj rada risala, slikala, fotografirala, preizkušala svoje spretnosti v šivanju, kvačkanju in pletenju ter  fotografiranju. S šivalnim strojem se je spoprijateljila šele pred kratkim, a takoj vzljubila možnosti, ki jih ponuja svet krojenja, šivanja in pisanih vzorčkov. Po zgledu  njene najljubše punčke iz blaga nastala prva prava Mimma, a Tina poleg punčk izdeluje tudi fante, medvede, zajčke, mucke, pravzaprav karkoli vam srce poželi. Čeprav je blagovna znamka Mimma še sveža, punčke razveseljujejo otroke in odrasle po vsem svetu. In prav to je Tini v največje veselje.

PIŠ, Tadeja Pecman Penko s.p.

Kontakt: e-naslov: tadeja.pecman.penko@gmail.com; T: 041 / 337 739; spletna stran: https://tadejaart.com; FB: https://www.facebook.com/profile.php?id=100008806297361

Tadeja Pecman Penko je vešča različnih ročnih spretnosti. Tovrstno delo ji je v veselje in jo spremlja že od malih nog, ko je domačim pomagala pri zavijanju daril, aranžiranju cvetja, zelo rada je tudi risala, slikala in ustvarjala ostala ročna dela. Pred leti sem se je želela dodatno preizkusiti v oblikovanju in izdelovanju nakita. Njena strast so barve, ki jih spretno vnaša v svoj nakit. Slikovita mavrica barv, ki jih ponuja narava, ji predstavlja navdih za novo barvno kombinacijo. Strast do izdelovanja nakita je prerasla v malo podjetje, za svoje izdelke pa je pridobila certifikat domačih in umetnostnih obrti Obrtne zbornice Slovenije.  Novih tehnik se uči sama, z ogledom različnih delavnic preko spleta in z vztrajno vajo doseže svoj cilj. Delo z polimernimi masami ji pomeni pobeg iz vsakdana in polno sprostitev. V veseljem ji je, ko vidi zadovoljne stranke, ki s ponosom nosijo moje kose nakita.

Danica Šajn, Račice pri Ilirski Bistrici

Kontakt: T: 064 277 620

Rešilje je vrsta ročnega vezenja, gre za zahtevno tehniko, pri kateri je potrebna natančnost. Najprej se izbere vzorec, sledi ročno vezenje ter na koncu izrezovanje po določenih linijah. Danica Šajn rešilje prte, prtičke, zavesa in posteljnino vešče izdeluje že drugo desetletje. Tehniko je osvojila na tečaju, ki je bil organiziran v Hrpeljah in od takrat dalje zna skupaj z možem, ki ji pomaga pri risanju vzorcev, pričarati čudovita dela, ki jih rada podari svojim bližnjim.

Društvo Lokalc

Kontakt: Mateja Premrl; e-naslov: centerlokalnihumetnosti@gmail.com; FB: https://www.facebook.com/centerlokalnihumetnosti

Navdih za ustvarjanje in inovativnost so ustvarjalci društva Lokalc našli v izjemni naravni in kulturni dediščini njihovega kraja – Postojni z okolico. Društvo Lokalc združuje oblikovalce, umetnike in rokodelce, ki izdelujejo ročno izdelane unikatne kose nakita, oblačil, torbic, mil, igrač, keramike, umetniške slike in ilustracije, lesene izdelke, izdelke iz recikliranih materialov in druge uporabne ali okrasne stvari za vsak dan, obdarovanja ali promocijo. Vodijo raznolike ustvarjalne delavnice, ki omogočajo prenos znanj na otroke, mlade in odrasle in se vključujejo v različne aktivnosti, ki pripomorejo k ohranjanju rokodelstva na Postojnskem in širše. S skupno promocijo vabijo k podpori domačih ustvarjalcev, ki s svojimi izdelki skrbijo za ohranjanje lokalne identitete. Nekaj njihovih izdelkov lahko najdete v TIC Galeriji v Postojni, v decembru pa  (15.12. – 19.12.) napovedujejo sejem domačih ustvarjalcev. Nekateri člani so predstavljeni tudi v katalogu rokodelcev: http://rokodelci.si/.

LAS S CILjem

Društvo klekljaric idrijske čipke, Prelovčeva 2, 5280 Idrija

Kontakt: predsednica društva Andreja Uršič, T: 041 795 372, e-naslov: dkic.idrija@gmail.com

FB: https://www.facebook.com/dkic.idrija/

Društvo klekljaric idrijske čipke je bilo ustanovljeno leta 2003, z namenom povezati člane zaradi pridobivanja in poglabljanja znanja in izkušenj s področja čipkarstva, izmenjave mnenj, informacij, druženja ter promocije idrijskih čipk in klekljanja. Poslanstvo društva je izvajanje aktivnosti za ohranjanje kulturne dediščine idrijske čipke ter ohranjanje znanja in veščine klekljanja idrijske čipke, iskanje zgodovinskih virov o idrijski čipki, zbiranje starih vzorcev in postavljanje razstav. Danes v društvu, ki ima status društva v javnem interesu, 115 članic ustvarja izjemne klekljane izdelke z uporabo značilnega idrijskega risa in številnih drugih zahtevnih tehnik. Društvo organizira javne predstavitve dejavnosti društva ter sodeluje z drugimi društvi in posamezniki v Sloveniji in tujini, ki negujejo idrijsko čipko. Leta 2000 je društvo s pomočjo Občine Idrija dobilo pravico do označevanja čipk z geografsko označbo Idrijska čipka. Vpisano je kot nosilec znanj in veščin klekljanja idrijske čipke v Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Je registriran skrbnik dediščine, ki je bila leta 2016 razglašena za živo mojstrovino državnega pomena. Je registriran nosilec enote klekljanja idrijske čipke, ki je bilo leta 2018 kot klekljanje čipk vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo je društvu na podlagi obsežnih dokazil o delovanju na področju nesnovne kulturne dediščine v letu 2016 podelilo status društva v javnem interesu. Članice društva oživljajo veščino izdelovanja čipk v starejših in novejših tehnikah, spodbujajo njihovo širitev in predstavljajo njeno široko uporabnost, ne samo v preprostih izdelkih, temveč tudi domiselnih, sodobnih in inovativnih oblikah.

Anica Uršič, osebno dopolnilno delo

Kontakt: Beblerjeva ulica 2, Idrija, T: 031 251 394, e-naslov: anica.ursic7@gmail.com

FB: https://www.facebook.com/cipkarstvoursic/

Anica Uršič kleklja že od svojega šestega leta starosti. Klekljati se je naučila v čipkarski šoli v Idriji, obiskovala jo je kar 9 let. Danes se s klekljanjem ukvarja že več kot 60 let. Svojo ljubezen do vsega v povezavi s čipkami pa je prenesla tudi na hčerko in vnukinjo. Anica Uršič je mojstrica klekljanja – pridobila je pravico do označbe svojih čipk z geografsko označbo »idrijska čipka« za vse 3 težavnostne stopnje. Kleklja vse vrste čipk, od enostavnih do zelo zahtevnih, po starih papircih in enostavnih skicah. Redno sodeluje s profesoricami in študentkami oblikovanja Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – smer tekstilstvo in skupaj z njimi ustvarja inovativne in atraktivne čipke. Leta 2018 je pridobila priznanje Varuhinja idrijske čipke. Tekmuje na različnih klekljarskih tekmovanjih in vedno posega po najvišjih mestih. Je tudi aktivna članica Društva klekljaric idrijske čipke, ki ga je več let tudi vodila.

Anica Loverčič, Šiviljstvo Anica Loverčič s.p.

Kontakt: Arkova ulica 52, Idrija, T: 041 485 241, e-naslov: anica.lovercic@gmail.com

FB: https://www.facebook.com/people/Anica-Lover%C4%8Di%C4%8D

Anica kleklja že od otroških dni. S šiviljstvom se ukvarja že 20 let in čipke redno vključuje v svoje kreacije. Kot klekljarica ima pravico do označevanja čipk z geografsko označbo »idrijska čipka«. V času svojega profesionalnega šiviljstva je sodelovala na številnih modnih revijah in sejmih. Danes ima registrirano osebno dopolnilno delo in je aktivna članica Društva klekljaric idrijske čipke. Z veseljem sodeluje s študentkami za oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s katerimi ustvarja unikatne čipkaste mojstrovine.

Lanene ženske

Kontakt: Ivana Mikuž, T: 051 419 866

Na črnovrški planoti smo obudili staro tradicijo pridelave in predelave lanu. »Lanene ženske« spomladi posejemo lan, bilke porujemo, sušimo, tremo in končno spredemo, da pridemo do lanene niti. Tkani končni izdelki pa so delo tkalke Ivane Mikuž.

  
Operacija sodelovanja LAS »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« je sofinancirana strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za programsko obdobje 2014 -2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.